»Na podlagi zapisa v tedniku Demokracija, na podlagi medijsko izpostavljenih primerov, ko državni tožilec ali tožilka niso samoiniciativno in po lastni presoji začeli kazenskega postopka v podobnih primerih, na podlagi medijske izjave Vrhovnega državnega tožilstva v primeru, da pristojni za uvedbo pregona zaradi javnega govora, ki spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, niso prejeli nobene kazenske prijave, ne oni ne na pristojnem ljubljanskem okrožnem tožilstvu (podatek iz Večera, 18. 7. 2019, avtorica Kristina Božič), ter na podlagi obljub generalnega državnega tožilca Draga Škete ob prevzemu funkcije, da bo ena od njegovih prednostnih nalog tudi pregon sovražnega govora, v nadaljevanju podajam kazensko prijavo zoper kolumnista Demokracije Aleksandra Škorca in odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika RS.«
Sorodne izjave
»Policija ima včasih eno kvalifikacijo, državno tožilstvo pa jo lahko potrdi, zveča ali zmanjša. Pomembno je, da je tožilstvo to ugotovilo na podlagi dokazov, na katerih je policija utemeljila svojo kazensko ovadbo.«
»Zato sem se na podlagi pooblastil, ki mi jih dajeta kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku, odločil, da bom zoper njiju opustil kazenski pregon, in to v obliki sklepa o zavrženju kazenske ovadbe.«
»Pričakujemo tudi, da bo poskrbela za ohranitev statusa državnega tožilstva, ker le tako lahko tožilstvo kot samostojen državni organ učinkovito izvajajo zakonsko določene naloge pregona storilcev kaznivih dejanj.«
Zgodovina izjav po mesecih in vlogah
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju
